Kajenje in potapljanje

˝Tole pa je bil res dober potop! Samo cigeretek si še prižgem,˝ pogosto slišim, ko se s kako skupino potapljačev vračam iz potopa. Med brnenjem motorja in zibanjem potapljaške ladjice, še mokri, pogosto še niti preden s sebe spravijo potapljaško obleko, dobijo kadilci ob ˝prvem dimu˝ tisti zamaknjen izraz zasvojenca, zaradi katerega je kakršnakoli znanstvena ali zgolj razumska diskusija o negativnih posledicah kajenja v splošnem in pri potapljanju zgolj opazovanje sindroma ˝glave v pesek˝.

Dejstvo, da se Slovenci, podobno, kot cel svet, ubadamo s številnimi zdravstvenimi težavami, ki so posledica kajenja, je očitno: kajenje je eno izmed največjih, a hkrati najlažje odpravljivih tveganj za zdravje. V svetu in pri nas trenutno potekajo številne dobro dokumentirane študije o negativnih posledicah kajenja (največja, ki traja že preko 34 let, je Farminghamova študija o dolgoročnih vplivih kajenja), kajenje je tudi deležno vse večje negativne publicitete. Kljub temu pa se vsak dan pojavi znatno število novih, večinoma zelo mladih cigaretnih zasvojencev.



Nevarnosti ˝enega dima˝

O vplivih kajenja na potapljanje lahko govorimo šele, ko definiramo nevarne snovi v cigaretnem dimu:

1. Karcinogeni in ko-karcinogeni so večinoma policiklični aromatski alkoholi, ki neposredno povzročajo rakaste procese, večinoma na področjih, kjer cigaretni dim prihaja v stik s tkivom (npr. v grlu in pljučih), z absorbcijo preko krvnega obtoka pa tudi v oddaljenih tkivih.

2. Iritanti dražijo sluznice in povzročajo kašelj in bronhokonstrikcijo (zožitev dihalnih poti), zavrejo delovanje migetalk v sluznici pljuč ter stimulirajo izločanje sluzi.

3. Nikotin: zaradi kronične izpostavljenosti nikotinu se v možganih poveča število nikotinskih holinergičnih receptorjev, česar posledice so strukturne in funkcionalne spremembe možganov in centralnega živčnega sistema. Nikotin inducira toleranco ter fizične in fiziološke spremembe ob odtegnitvi - torej znake zasvojenosti. Poleg tega ima nikotin še druge pomembne in neugodne farmakološke učinke.

4. Strupeni plini, ki se vdihujejo pri kajenju vsebujejo ogljikov monoksid (CO), vodikov sulfid (H2S) in vodikov cianid (HCN), ki so vsi hudi krvni strupi.


Težave, ki jih povzročajo karcinogene in ko-karcinogene substance so pri potapljanju sicer manj očitne, saj so kronična posledica predhodno nastalega zdravstvenega stanja, od lokacije in stopnje napredovanja bolezni pa je odvisno, v kakšni obliki se bo kot težava izrazila med potapljanjem oz., če ga bo sploh dovoljevala. Odvečno bi bilo poudarjati, da so napredovane oblike bolezni absolutna kontraindikacija za potapljanje.



Zmanjšana funkcija pljuč in alveolarne mikrobarotravme

Iritanti v cigaretnem dimu povzročajo številne direktne akutne in kronične težave pri potapljanju. Mehanizem delovanja iritantov je večplasten, v osnovi velja, da jih telo sprejema kot tujek in proti njim sproži imunski odgovor z izločanjem proteolitičnih encimov. Tako npr. iritanti v alveolih zaradi mehanskega in kemičnega delovanja na površino le-tega povzročajo kronično vnetje (bronhitis). Zaradi posledične zmanjšane funkcije pljuč potapljači kadilci občutijo kronične težave: zadihanost, težave pri dihanju na večjih globinah s spremljajočim kašljem, utrujenost po potopu in pogoste subklinične epizode dekompresijske bolezni.

Med vzroki za akutne težave pri potapljanju zaradi delovanja iritantov pa je najpomembnejše delovanje proteolitičnih encimov na stene alveolov s posledico uničenja surfaktanta, posebne mazave snovi iz fosfolipidov, ki preprečuje, da bi alveoli kolabirali zaradi delovanja površinske napetosti. Ob uničenju surfaktanta se alveoli namreč zelo težko raztezajo, kar zmanjšuje možnost za izmenjavo plinov. Poleg tega se stene alveolov brez surfaktanta zlepljajo, česar posledica je nastanek mehurčka, v katerem je ujet plin. Pri dvigovanju na površino se v skladu z Boylovim zakonom volumen zraka, ujetega v tako nastali mehurček povečuje, zrak pa si ne more utreti poti iz alveola, ker je le-ta zlepljen. Kadilci imajo tako po vsakem potopu v pljučih številne mikrobarotravme, ki so nastale zaradi raztrganja nežnih sten zlepljenih alveolov. (Glej sliko). Težava na prvi pogled mogoče ni očitna (spremlja jo neproduktiven kašelj po koncu potopa), vendar je resna: poškodovano tkivo se zabrazgotini, s čimer se dodatno za stalno zmanjša površina funkcionalnega alveola, zaradi brazgotinskega vezivnega tkiva pa se zmanjša tudi prožnost pljuč (vdih je manj polnjen, pri izdihu pa se pljuča ne skrčijo pravilno). Med bolj očitnimi težavami zaradi alveolarnih mikrobarotravm pa je znatno povečana verjetnost za nastanek arterijske plinske embolije in dekompresijske bolezni.


Mehanizem nastanka alveolarnih mikrobarotravm

Krvni strdki in nukleacijska jedra

Nikotin je substanca z močnim farmakološkim delovanjem. Poleg očitnega efekta zasvojenosti, je pri potapljanju še posebno pomembno njegovo delovanje kot snovi, ki pospešuje strjevanje krvi zaradi združevanja trombocitov in tvorbe fibrinogena, ki so del procesa nastajanja krvnih strdkov. Ti so nevarni že sami po sebi: zamašijo namreč male krvne žile in povzročajo ishemijo (neprekrvljenost), posledično hipoksijo ter hkrati nezmožnost izmenjave inertnih in drugih metabolnih plinov, s čimer se znatno poveča možnost za nastanek poškodb zaradi pomanjkanja kisika ter dekompresijske bolezni, predvsem v predelih telesa, ki so že sami po sebi prekrvljeni slabše (npr. sklepi). Dodatno nikotin povzroča precejšnjo periferno vazokonstrikcijo (skrčenje žilja, predvsem v udih), kar še poslabša možnost za izmenjavo plinov.

Po novejših raziskavah mehanike nastajanja mehurčkov (Modeli proste plinske faze - VPM, RGBM) pa je problematika delovanja nikotina še znatno težja: že najmanjši skupki trombocitov ali krvnih telesc, ki so iz stališča zmožnosti za zamašitev krvnih žil nepomembni, predstavljajo t.im. nukleacijska jedra: neravne površine, na katerih se prične tvorba in rast mehurčkov v krvi in na stenah krvnih žil.

Raziskave (Farmingham) kažejo, da se po dveh pokajenih cigaretah prekrvljenost v malih krvnih žilah zmanjša za 19 odstotkov. Če k temu tveganju za nastanek dekompresijske bolezni dodamo še prispevek številnih patoloških nukleacijskih jeder, postane nikotin hudo nevarna farmakološka substanca, zasvojenost z njim pa zgolj neargumentirano opravičilo.



Kronična hipoksija in povišan hematokrit

Kisik je plin, ki je nujno potreben za proces oksidativnega metabolizma. V krvi se po absorpciji preko sten alveolov prenaša raztopljen in v vezan na hemoglobin, kompleksen prenašalni protein, ki se nahaja v eritrocitih (rdečih krvničkah). Hemoglobin z vezanim kisikom imenujemo oksihemoglobin. Zaradi razlik v koncentraciji kisika v eritrocitih in tkivih, se kisik odceplja od hemoglobina in prehaja v tkiva. Če iz kakršnegakoli vzroka kisik ne prihaja do končnega tkiva pravimo, da je le-to hipoksično (mu primanjkuje kisika) ali anoksično (popolnoma brez kisika). Posledice ˝stradanja˝ celic za kisikom se kažejo v pešanju ali zaustavitvi kemičnih procesov metabolizma zaradi inaktivacije encimov.

Ena izmed najmočnejših snovi, ki motijo transport kisika, je ogljikov monoksid (CO), produkt tlenja cigarete. Mehanizem delovanja CO je dvojen: na hemoglobin se veže približno 250-krat bolje kot kisik, pri čemer nastaja karboksihemoglobin. Prisoten CO onemogoča tvorbo oksihemoglobina, česar posledica je zmanjšana zmožnost krvi za transport kisika in njegovo odcepljanje v končnem tkivu. Nekadilci imajo v krvi približno 1 odstotek karboksihemoglobina, kadilci okrog 15 odstotkov. Posledico, ki se pri kadilcih kaže v zmanjšani toleranci na fizični napor zaradi povišanega karboksihemoglobina in posledično pomanjkanja kisika, imenujemo kronična hipoksija.

Telo na kronično hipoksijo reagira z najboljšim odgovorom, ki ga pač premore: povečano sintezo rdečih krvnih telesc (eritrocitov), da bi z večjim številom le-teh moglo zadostiti potrebi po kisiku. Povišano količino eritrocitov v krvi označujemo z izrazom povišan hematokrit. Čeprav je povišan hematokrit navidezno koristen, ima pomembno negativno posledico za zdravje potapljača kadilca: pomeni nameč gostejšo kri, ki se v pogojih povišanega tlaka lažje zleplja v strdke, ki lahko zamašijo manjše žile ter predstavljajo idealna nukleacijska jedra. Viskoznejša kri tudi dodatno obremenjuje cirkulatorni sistem.

V cigaretnem dimu se nahaja tudi eden izmed najhujših znanih strupov - vodikov cianid (HCN), ki se direktno veže na encime dihalne verige v mitohondrijih  dihalnemu aparatu celice. HCN dodatno uničuje pljuča z uničevanjem alveolarnih encimov, ki so odgovorni za vzdrževanje membrane alveola. Tretji strup v cigaretnem dimu, ki neposredno uničuje celice, s katerimi je v kontaktu, pa je vodikov sulfid (H2S).



Priporočila za potapljače kadilce

Cigareta vam daje prijeten občutek sproščenosti in udobja. Ko ste mokri in prezebli, se ob njej ogrejete, zberete misli, včasih celo bolje razmišljate o potopu in se koncentrirate. Čeprav ste že pred potopom vedeli večino tega, kar je napisano v tem članku, se prijateljici ne boste odpovedali, mar ne? Ker ste odvisnež. Sklepam, da ne boste upoštevali prvega nasveta, lahko pa upoštevate vse ostale:

1. Odpovejte se kajenju

2. S popolno hidracijo telesa pričnite 24 ur pred potopom: pijte veliko nesladkane tekočine, najbolje rehidracijske soli ali vode.

3. Ne pijte alkohola in kave 6 ur pred potopom.

4. Vsaj dve uri pred potopom in uro po potopu ne kadite.

5. Pol ure pred potopom vzemite aspirin.

6. Tik pred in po potopu spijte skodelico ne preveč sladkanega, toplega čaja.

7. Ne potapljajte se globlje od 30 metrov.

8. Med dvigovanjem izdatneje izdihujte.

9. Namesto zraka uporabljajte mešanice EANx. Opravite ustrezni tečaj.

10. Enkrat letno preventivno opravite potapljaški zdravniški pregled.



Priporočila za potapljače nekadilce

Potapljanje s kadilcem je odgovorno dejanje, pri katerem lahko tvegate več, kot ste pripravljeni sprejeti. Glede na to, da kadilci pod vodo ne morejo kaditi, premislite o naslednjem: odtegnitev nikotina zasvojencu lahko dokazano povzroči občutno poslabšanje motoričnih sposobnosti, reakcijskega časa in težave pri koncentraciji - vsa ta stanja postanejo resni problemi, ko preproste odločitve postanejo vprašanje življenja ali smrti pod vodo.

Kadilci vam, dodatno, najboljšim namenom navkljub, ne bodo mogli pomagati, če boste ujeti v močan tok, vas bo potrebno odvleči do obale ali boste kako drugače poškodovani. Še več - pogosto jim boste morali nuditi asistenco ali jih celo reševati, začasno prekiniti potop zaradi zadihanosti ali predčasno zaključiti potop zaradi velike potrošnje dihalnega medija.

Pri potapljanju s kadilcem obstaja dokaj velika verjetnost, da boste morali prej ali slej v svoji potapljaški karieri nuditi prvo pomoč v primeru arterijskega plinskega embolizma in dekompresijske bolezni, dveh najresnejših stanj pri potapljanju, ki potrebujeta nujno strokovno pomoč in sta lahko daleč na odprtem morju ali drugih oddaljenih, a čudovitih krajih - usodni.

Potapljači kadilci so neodgovorni potapljači, ki jim ni mar sebe, niti vas. Za sopotapljača raje izberite nekadilca.


Motorji naše ladjice se zaustavijo, potapljači se obložimo z goro mokre opreme. Eden izmed kadilcev preloži cigareto iz desne v levo roko in mi jo poda v slovo: ˝Lep potop. Veselilo me je.˝ ˝Srečno,˝ mu odvrnem: ˝Do naslednjič.˝

Veliko lepih in varnih potopov,

Avtor: Dean Horvat